T uristično društvo Kokrica je bilo ustanovljeno leta 1971, vendar je prvo leto delovalo pod okriljem TD Kranj.
Leta 1972 se je osamosvojilo, zato se to leto šteje kot začetek delovanja društva. Problem, ki je nastal ob zasipanju bajerjev, ki so nastali na glinokopih bivše opekarne v Bobovku, je združil krajane enakih misli in na pobudo njih je bilo ustanovljeno Turistično društvo.
Pod vodstvom prizadevnih članov društva so se kmalu pokazali sadovi njihovega dela, okolica jezerc je postala čistejša, ljudje so vedno rajši prihajali na sprehode okrog jezerc ali kopanje. Zato so člani društva postavili majhno brunarico, da bi se obiskovalci lahko tudi okrepčali.

Za člane društva pa to ni bilo dovolj. Na vasi so pogrešali kulturno življenje, ki je takrat z njihovo pomočjo zopet zaživelo. Prirejali so številne plese, otroške igrice, veseloigre in veselice. Med krajani je bila najbolj priljubljena prireditev Večer ob bajerju, na kateri je bil vrhunec spuščanje lučk v jajčnih lupinah po jezeru.

Po sprejemu odloka o varovanju jezerc leta 1981, je postalo delo društva močno omejeno, saj so morali opustiti številne tradicionalne prireditve, ki so se dogajale v tem okolju in so privabljale številne obiskovalce. Na žalost je društvo moralo prenehati tudi z delovanjem v brunarici.

Člane društva je to zelo prizadelo vendar se niso predali. Delali so pridno naprej, na drugih lokacijah. Takrat so se pričele prireditve, ki se odvijajo še danes in skozi celo leto bogatijo krajevno življenje.

Zanimivosti

“Za svoje delo je prejelo Turistično društvo številna priznanja in pohvale. Vsekakor je najbolj vredno Priznanje z bronastim znakom, ki ga podeljuje Turistična zveza Slovenije ter Prešernova plaketa Mestne občine Kranj, ki ga je društvo dobilo za svoje delo ob 25. letnici.”
“Kot zanimivost naj omenimo, da logotip društva vsebuje lik mamuta, saj so leta 1953 pri izkopu gline v Krokodilnici (tako se imenuje eno od jezerc na Čukovi jami, kjer je imelo društvo svojo brunarico) našli njegovo okostje, ki je sedaj shranjeno v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.”
“Krajevno skupnost Kokrica sestavljajao naselja Kokrica, Mlaka, Ilovka, Bobovek, Srakovlje in Tatinec, ki ležijo na ravnini severno od Kranja do obronkov Udinega Boršta. Kokrica in Mlaka pri Kranju sta tipični primestni naselji, ki sta svoj razvoj doživeli po drugi svetovni vojni, sočasno z industralizacijo Kranja. Ostala naselja v krajevni skupnosti so vaškega značaja.”
“Celotno območje krajevne skupnosti Kokrica obsega 8,652 km², na katerem živi približno 3450 prebivalcev.“

Prireditve

Prireditve se začno s prireditvijo Dih pomladi, na kateri se predstavijo mladi talenti iz vasi. Ta prireditev je za mnoge mlade umetnike prvo srečanje z tako številnim občinstvom.
Naslednja večja in tudi že tradicionalna prireditev je Sekanje pirhov na Velikonočni ponedeljek. Na prireditvi se odvijajo številne velikonočne igre, ocenjevanje najlepše poslikanih pirhov, ocenjevanje velikonočnih prtov ter žegnja ter številne druge. Od iger je najbolj odmevna igra “sekanje pirhov”, odvijajo pa se še igre: zbijanje pirhov, valicanje pirhov po perivniku in grabljah, nošenje jerbasa itd. Ta prireditev se dogaja na parkirnem prostoru pred supermarketom Mercator na Kokrici.
Vsako leto se pripravi tudi ocenjevanje vrtov, hiš, najlepših balkonov ter visečih nageljnov itd.
Ne smemo pozabiti na najmlajše, katere obišče vsako leto sveti Miklavž. Po prijetni igrici obdari vse predšolske otroke.
Za zaključek leta že nekaj let organizirajo Božično novoletni koncert pihalnega orkestra MO Kranj po vodstvom dirigenta Mateja Rihterja.
Tik ob novem letu v počastitev državnega praznika 26, december že kar nekaj let pripravijo nočni pohod z baklami.
Ne smemo omeniti tudi očiščevalne akcije, katere se udeležijo vsako leto. Na povabilo se radi odzovejo tudi, ko se na Kokrici dogaja v organizaciji drugih društev.

Krajevno skupnost Kokrica sestavljajao naselja Kokrica, Mlaka, Ilovka, Bobovek, Srakovlje in Tatinec, ki ležijo na ravnini severno od Kranja do obronkov Udinega Boršta.


Kokrica in Mlaka pri Kranju sta tipični primestni naselji, ki sta svoj razvoj doživeli po drugi svetovni vojni, sočasno z industralizacijo Kranja. Ostala naselja v krajevni skupnosti so vaškega značaja.


Kje nas najdete Kontaktni podatki