Ustanovitev društva Turistično društvo Kokrica.
T uristično društvo Kokrica je bilo ustanovljeno leta 1971, vendar je prvo leto delovalo pod okriljem TD Kranj.
Leta 1972 se je osamosvojilo, zato se to leto šteje kot začetek delovanja društva. Problem, ki je nastal ob zasipanju bajerjev, ki so nastali na glinokopih bivše opekarne v Bobovku, je združil krajane enakih misli in na pobudo njih je bilo ustanovljeno Turistično društvo.
Pod vodstvom prizadevnih članov društva so se kmalu pokazali sadovi njihovega dela, okolica jezerc je postala čistejša, ljudje so vedno rajši prihajali na sprehode okrog jezerc ali kopanje. Zato so člani društva postavili majhno brunarico, da bi se obiskovalci lahko tudi okrepčali.
Za člane društva pa to ni bilo dovolj. Na vasi so pogrešali kulturno življenje, ki je takrat z njihovo pomočjo zopet zaživelo. Prirejali so številne plese, otroške igrice, veseloigre in veselice. Med krajani je bila najbolj priljubljena prireditev Večer ob bajerju, na kateri je bil vrhunec spuščanje lučk v jajčnih lupinah po jezeru.
Po sprejemu odloka o varovanju jezerc leta 1981, je postalo delo društva močno omejeno, saj so morali opustiti številne tradicionalne prireditve, ki so se dogajale v tem okolju in so privabljale številne obiskovalce. Na žalost je društvo moralo prenehati tudi z delovanjem v brunarici.
Člane društva je to zelo prizadelo vendar se niso predali. Delali so pridno naprej, na drugih lokacijah. Takrat so se pričele prireditve, ki se odvijajo še danes in skozi celo leto bogatijo krajevno življenje.
Zanimivosti
Prireditve
- Začetek prireditev
- Sekanje pirhov
- Ocenjevanje vrtov
- Ko pride Miklavž
- Božično novoletni koncert
- Pohod z baklami
- Očiščevalna akcija
Krajevno skupnost Kokrica sestavljajao naselja Kokrica, Mlaka, Ilovka, Bobovek, Srakovlje in Tatinec, ki ležijo na ravnini severno od Kranja do obronkov Udinega Boršta.
Kokrica in Mlaka pri Kranju sta tipični primestni naselji, ki sta svoj razvoj doživeli po drugi svetovni vojni, sočasno z industralizacijo Kranja. Ostala naselja v krajevni skupnosti so vaškega značaja.